prof. dr. Metka Kuhar
Stili navezanosti

STILI NAVEZANOSTI – osnovne informacije o štirih osnovnih stilih (varni, ambivalentni/anksiozni, izogibajoči, dezorganizirani)

“Dobra novica je, da smo ustvarjeni za varno navezanost; ta nam je inherentna in je naša rojstna pravica.” – Diane Poole Heller

Razvoj stilov navezanosti je kontinuiran proces, ki se prične že v nosečnosti. Stili navezanosti v odrasli dobi največkrat ostajajo odgovor na odnose, ki so nam bili na voljo in s katerimi smo se srečali v otroštvu. Za razvoj navezanosti je odločilno, kako se mama oz. glavni skrbnik uglašuje na dojenčka – v kolikšni meri je zmožna/-en senzitivnega zaznavanja, prepoznavanja in razumevanja otrokovih sporočil, signalov (vznemirjenosti, čustev itd.) in zadovoljevanja otrokovih potreb. V psihoterapevtskem odnosu se ta odnosni vidik zopet zrcali, zato je potrebna ustrezna občutljivost terapevta.

Izkušnja, da imamo ob sebi čutečega skrbnika, je predpogoj za:

  • Občutek lastne vrednosti.
  • Senzitivnost.
  • Empatičnost.
  • Sočutje do sebe in drugih.
  • Sposobnost sporazumevanja z drugimi ljudmi.
  • Sposobnost prilagajanja na različne okoliščine.
  • Sposobnost biti navzoč in si prisluhniti.
  • Vedenje, kdaj je dobro biti navzoč ob drugi osebi.
  • Vedenje, kdaj je dovolj navzočnosti ob drugi osebi.
  • Zaznavanje in spoštovanje mej.

Varni stil navezanosti

Vedenje staršev, ki podpira razvoj varne navezanosti:

  • Starša sta prisotna in predvidljiva.
  • Starša nudita občutek varnosti.
  • Zaupata sebi in drug drugemu.
  • Se zanimata za otroka.
  • Na otroka se ustrezno odzivata.
  • Prisotna je radost do sebe in v medsebojnem odnosu.
  • Zmožna sta odpuščanja in popravljanja napak.
  • Imata občutek za meje.
  • Zmožna sta samoregulacije.
  • Otroku lahko zaupata, kadar je to primerno; tako fizično kot tudi duševno.

Da bi otroku omogočili varno navezanost starši potrebujejo:

  • stabilno okolje,
  • dobre socialne odnose,
  • materialno varnost.

Vpliv takega vedenja na otroka:

  • Lahko razvije svoj ritem.
  • Je radoveden – za lastno doživljanje in svet okrog seve.
  • Razvija zaupanje in ima zdravo nezaupanje.
  • Dobro učenje meja.
  • Nauči se za primernega socialnega vedenja in razvija lastno ustvarjalnost.
  • Zaupa v svoje telo.

Vpliv na obnašanje v odrasli dobi:

  • Zna uravnavati lastne afekte.
  • Lahko je z drugimi ljudmi in obenem tudi sam s sabo.
  • Lahko ostane v stiku s seboj, tudi kadar okoliščine niso najbolj prijetne.
  • Zna odpuščati in se ponovno povezati.
  • Je sposoben biti tukaj v danem trenutku.
  • Spoštuje sebe in druge.
  • Zaveda se, da si zasluži spoštljivega vedenja do sebe.
  • Zna se spopasti s težavami.
  • Je sočuten do sebe in do drugih.
  • V odnosih se odziva zrelo.
  • Pozna lastne meje in spoštuje meje drugih.

 Izogibajoči stil navezanosti

Izogibajoči stil navezanosti pri starših zaznamujejo:

  • Distanciranost.
  • Čustvena odsotnost.
  • Zanemarjanje.
  • Govorica in izraz obraza nista skladna.
  • Zgolj funkcionalni fizični dotik, ki se nanaša na previjanje, oblačenje in hranjenje.
  • Zgolj racionalno poimenovanje, govorjenje.
  • Otroške potrebe niso prepoznane.
  • Manjkajo čustva.

Vpliv izogibajočega stila navezanosti staršev na otroka:

  • Izogiba se čustvenim in fizičnim stikom.
  • Manj išče bližino ljudi, pa tudi živali.
  • Ima nizka pričakovanja glede čustev.
  • Ne zmore razviti vitalnosti v lastnem telesu.
  • Prilagoditev v odnosih: se umakne, izključi, izolira.
  • Možna je disociacija.
  • Lahko deluje kot robot.

Obnašanje v odrasli dobi:

  • Pogost občutek, kot da niso “iz tega sveta”.
  • Občutek ločenosti od delov telesa.
  • Hladne ekstremitete.
  • Živijo v svojem svetu.
  • Lahko so tako izolirani, da ne vedo več, kako stopiti v stik z drugimi.
  • Občutek, da ne potrebujejo drugih ljudi; lahko sicer živijo z njimi, vendar ne preveč blizu.
  • Partnerji se lahko počutijo nepomembne oz. ne pomenljive, saj manjka odziva / resonance.
  • Običajno se ne zavedajo, kako odrezani so pravzaprav od samih sebe.
  • So dobri misleci, lahko se poglobijo v stvari, ne da bi kogarkoli potrebovali.
  • Izberejo sodoben računalniški svet kot obliko komunikacije.
  • Neredko se odmikajo v duhovnost.
  • Ko pridejo v stik z bližino, se počutijo ogrožene, saj se lahko povečata notranja stiska in ranljivost.
  • Ne počutijo se dobrodošli v / ne čutijo pripadnosti družini, partnerstvu, skupini, ekipi.

Ambivalentni/anksiozni stil navezanosti

Ambivalentni/anksiozni stil navezanosti pri starših:

  • So prisotni, vendar niso zanesljivi.
  • Ni stalne, stabilne pozornosti.
  • Vselej so navzoči predvsem s svojimi občutji in potrebami.
  • Ni jasnih meja.
  • Neposreden fizični stik z otrokom nastane predvsem iz lastne potrebe.
  • Otroka uporabljajo za lasten občutek veličine ali izpolnitve.

Vpliv tega stila navezanosti na otroka:

  • Majhen otrok je fiksiran na skrbnika.
  • Negotovost in nestanovitnost krepita otrokovo fokusiranost na skrbnika.
  • Ni prostora za otrokove lastne oscilacije.
  • Otrok skuša privezati starše nase.
  • Lakota, pohlep po bližini.
  • Išče udobje, ker ni predvidljivo ali bodo skrbniki čustveno ali fizično na voljo.

Obnašanje v odrasli dobi:

  • Odvisnost in hrepenenje.
  • Ni občutka polnosti, želijo več, kot je mogoče prebaviti.
  • Ne dovolijo si globljega odnosa zaradi strahu pred izgubo.
  • Triadni odnosi.
  • Dajejo drugim, namesto da bi pokazali, kaj sami potrebujejo.
  • Iščejo fizični stik, da bi občutili sami sebe.
  • Ne zaupajo, da je nekdo tam za njih.
  • Veliko in zanimivo govorijo, da ne bi izgubili stika.
  • Pogosto pričakujejo najslabše.
  • Počutijo se zapuščene, kadar je partner odsoten.
  • Prizadevajo si za druge in pri tem ne upoštevajo svojih meja.
  • Pogosto se počutijo nerazumljene.
  • Lakota za bližino – v strahu da bi jo izgubili.
  • Ambivalentnost pri navezovanju stikov.
  • Obsedenost z ohranjanjem vezi.
  • Odvisnost od iger na srečo z nepredvidljivim nagradnim sistemom.
  • Potrebujejo neposreden, močan kontakt s telesom, da bi čutili sami sebe.
  • Dajanje in sprejemanje za ambivalentni stil navezanosti ni enostavno: želi si še več, čeprav lahko malo vzame in zares prebavi.

Dezorganizirani stil navezanosti

Dezorganizirani stil navezanosti pri starših:

  • Ne upoštevajo meja (čustvenih, fizičnih, duševnih, spolnih).
  • Ne nudijo zatočišča.
  • Ogrožajoči, nevarni.
  • Nihanja razpoloženja.
  • V enem trenutku dostopni, prijetni, v naslednjem grozeči (v govoru, videzu, gestah).
  • Brez jasnih sporočil, hkrati: »Pridi sem – pojdi stran«
  • Ponižujoči.
  • Sadistična zloraba.
  • Narcistična zloraba.

Vpliv na otroka:

  • Otrok se obnaša kaotično.
  • Vzgib, da se obrne skrbnika, ki pa je grozeč (notranje protislovje).
  • Pada.
  • Loputa z vrati.
  • Je glasen.
  • Premika se naprej in nazaj.
  • Uničuje zunaj sebe, ker ne zdrži v svoji notranjosti.
  • Grize druge otroke.
  • Ne more se umiriti.
  • Pomanjkanje pozornosti.
  • Socialne težave.
  • Disociacija.

Obnašanje v odrasli dobi:

  • Visoka stopnje aktiviranosti.
  • Panika, strah, jeza, ko pride do bližine.
  • Želja po odnosih, obenem pa je navzoč strah.
  • Nima dobrega občutka za nevarnost.
  • Brez dobrega občutka za meje (fizične, čustvene).
  • Glasnost, tresenje.
  • Pogosta obupanost, občutek nemoči.
  • Tendenca k borderline osebnosti.
  • Nasilni odnosi.
  • Strah pred norostjo; v otroštvu so bili izpostavljeni ”norim” situacijam – norost je bila v okolju.
  • Ne morejo skrbeti zase / samopoškodbena vedenja (npr. rezanje).

KOMENTIRAJ


Scroll Up