Nepredelane travme, ki izhajajo iz preteklosti, lahko ostanejo prisotne še dolga leta. Telo nam to sporoča z zakrčenostjo in napetostjo, spremljajo nas neprijetni simptomi, kot so prebavne težave, nespečnost, kronična bolečina, počutimo se nemočno, prestrašeno ali besno, lahko razvijemo težje duševne ali vedenjske težave ter zasvojenosti. Prav tako se posledice travme lahko kažejo na ravni samopodobe in naših odnosov z drugimi.
Sodobne raziskave poglabljajo razumevanje travme in korenito spreminjajo način obravnave travme. Izsledki kažejo, da so najučinkovitejše telesno-orientirane terapije. Tovrstne terapije posameznika učijo prepoznavati in uravnavati svoja notranja stanja, kar vodi do sprememb v doživljanju, vedenju in presojanju konkretnih situacij.
K razreševanju posledic travme nežno, a učinkovito pripomoreta sodobni metodi somatskega doživljanja in nevroafektivni relacijski model.
Somatsko doživljanje
»Travma je življenjsko dejstvo. Vendar pa ni nujno, da je hkrati dosmrtna obsodba. Ne samo da je travmo mogoče ozdraviti, temveč je lahko ob ustreznem vodstvu in podpori tudi preobražajoča. Travma ima potencial, da postane pomembna sila za naše psihološko, socialno in duhovno prebujenje ter razvoj.«
— Dr. Peter A. Levine, utemeljitelj somatskega doživljanja
Predstavitev pristopa
Ob izpostavljenosti situaciji, ki jo zaznamo kot ogrožajočo, naše telo vklopi »preživetveni način«: sproži reakcijo boja ali bega. Pri živalih v divjini ta proces poteka naravno, po ogrožajoči situaciji so se sposobne sprostiti z gibanjem ali tresenjem. Nasprotno pa pri ljudeh preživetveni odziv boja / bega pogosto ni dovršen in posledice travme lahko ostanejo zaklenjene v živčnem sistemu posameznika. Telo tako nosi nepredelane, "zamrznjene" spomine, ki so v telesu ujeti v obliki podob, senzornih fragmentov, intenzivnih čustev ipd.
S pomočjo tega biopsihološkega pristopa postopoma dovršimo obrambne reakcije boja ali bega ter s tem sprostimo visoko stopnjo vznemirjenosti živčnega sistema in vzpostavimo notranje ravnovesje. Oseba, zaklenjena v strahovih, tesnobi, besu ali depresiji, lahko znova začuti varnost in mir.
Pri tem ni treba veliko govoriti o travmatičnem dogodku oziroma ga intenzivno podoživljati. Pri terapiji se osredotočamo na zaznave telesnih občutkov, čustev, misli, morebitnih podob in na govorico telesa, ki se pojavlja v povezavi z ogrožajočo situacijo ali z življenjskimi situacijami, katerim nismo kos.
Učinki
spopadanje s travmo, povezano z doživeto obremenilno situacijo (šok travma),
razreševanje travmatičnih posledic iz otroštva,
predelovanje posledic perinatalnih travm,
doseganje občutka varnosti, pomirjenosti in spontanosti,
krepitev virov osebne moči in psihične odpornosti,
uresničitev vitalnejšega, bolj izpolnjenega in radostnega življenja.
-
Knjige (izbor):
V slovenščini imamo prevod prve knjige Petra Levina: Kako prebuditi tigra – zdravljenje travm (2015/1997). Založba Vbz. Moja recenzija te knjige je dostopna tukaj.
V slovenskem prevodu je izšla tudi Skupaj premagujmo travme in stres: Kako pri otrocih krepimo samozavest in psihično odpornost (2019). Mladinska knjiga. (v originalu Trauma through a Child’s Eyes: Infancy through Adolescence – Peter Levine & Maggie Kline, 2007). Z dr. Mijo M. Klemenčič Rozman sva opravili strokovni pregled knjige in spisali uvodnik v knjigo, dostopen tukaj.
Preostale knjige P. Levina (v angleščini):
Peter Levine & Maggie Kline (2006) Trauma Through a Child’s Eyes: Awakening the Ordinary Miracle of Healing. North Atlantic Books.
Peter Levine (2008) Healing Trauma: A Pioneering Program for Restoring the Wisdom of Your Body. Sounds True.
Peter Levine (2010) In an Unspoken Voice: How the Body Releases Trauma and Restores Goodness. North Atlantic Books.
Peter Levine & Maggie Philips (2012) Freedom from Pain: Discover Your Body’s Power to Overcome Physical Pain. Sounds True.
Peter Levine (2017) Trauma and Memory: Brain and Body in a Search for the Living Past: A Practical Guide for Understanding and Working with Traumatic Memory. North Atlantic Books.
Znanstveni članki in raziskave s področja somatskega doživljanja se sproti objavljajo na strani krovne institucije Somatic Experiencing Trauma Institute.
Nevroafektivni relacijski model
»Spontano gibanje v vseh nas je k povezanosti in zdravju. Ni važno, kako odmaknjeni in izolirani smo postali, ali kako resno travmo smo doživeli; na najgloblji ravni, prav tako kot se rastlina spontano giblje proti soncu, je v vsakem izmed nas impulz premikanja k povezanosti. Ta impulz je gorivo Nevroafektivnega relacijskega modela.«
— Dr. Laurence Heller, utemeljitelj Nevroafektivnega relacijskega modela
Predstavitev pristopa
Ta celovit psihodinamični in telesno naravnani pristop uporabljamo za obravnavo posledic obremenjujočih izkušenj iz otroštva in adolescence. Veliko čustvenih, pa tudi fizičnih simptomov izvira iz nezadovoljenih temeljnih razvojnih potreb ter s tem povezanih »preživetvenih stilov«. Preživetveni stili so bolj ali manj zavedni mentalni, čustveni, fiziološki in vedenjski vzorci odzivanja, ki smo jih razvili v situacijah oz. okoliščinah zanemarjanja, zlorab, kronične neuglašenosti staršev oz. skrbnikov ipd. Danes nam ti vzorci več ne koristijo, so pa še prisotni. Zato otežujejo naše doživljanje in delovanje ter nas oddaljujejo od drugih.
Nevroafektivni relacijski model je osredotočen na sedanjost. S prepoznavanjem, kako v odraslem življenju delujemo po preteklih vzorcih in prepričanjih, lažje opustimo obrambne strategije, ki nam ne služijo več. Hkrati krepimo svoje zdrave, funkcionalne dele. S pomočjo tega pristopa razvijamo osebne in medosebne kvalitete, kot so varna navezanost, pripadnost, avtonomija, avtentičnost, postavljanje lastnih meja brez občutkov krivde, samospoštovanje, ki ne izhaja iz videza ali dosežkov, povezava med seksualnostjo in ljubeznijo ipd.
Učinki
delo na omejujočih prepričanjih, vzorcih, identitetnih in odnosnih problemih,
predelovanje otroške travme,
razvijanje lastne kapacitete za boljše spoprijemanje s težavami,
podpiranje varne navezanosti in povezanosti ter hkrati avtonomije in avtentičnosti.
-
Laurence Heller & Brad Kammer (2022) The Practical Guide for Healing Developmental Trauma: Using The NeuroAffective Relational Model to Address Adverse Childhood Experiences and Resolve Complex Trauma. North Atlantic Books.
Laurence Heller & Aline LaPierre (2012) Healing Developmental Trauma: How Early Trauma Affects Self-Regulation, Self-Image, and the Capacity for Relationship. North Atlantic Books.
Aline LaPierre & Laurence Heller (2012) Working with the Capacity for Connection in Healing Developmental Trauma – strokovni članek.