Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi

Vodja raziskave: prof. dr. Metka Kuhar

V projektu Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi smo raziskovali in razvijali deliberativnost v slovenski javni sferi. Poleg analize deliberativnosti razprav v parlamentu je bil namen prispevati k aktivnemu vključevanju državljanov v razprave in procese odločanja o kompleksnih družbenih tematikah ter nasploh k večji kakovosti razprav in procesov sprejemanja odločitev.

Deliberacija pomeni tehten in skrben premislek različnih informacij in stališč o določenem vprašanju, ki vpliva na različne interesne skupine/akterje in ima pomen za družbeni razvoj. Pri deliberativni razpravi udeleženci poslušajo drug drugega, razumno utemeljujejo svoje pozicije, so spoštljivi drug do drugega in presojajo lastne interese in potrebe z vidika njihove posplošljivosti. 

Projekt je izhajal iz rastočega zavedanja, da morajo formalne in civilnodružbene inštitucije preoblikovati svoje prakse, da bi spodbudile neposredno vključevanje vseh družbenih skupin in posameznikov, ki jih prizadevajo posledice njihovih odločitev, pa tudi iz zavedanja po nujnosti krepitve deliberativnih kompetenc vseh (potencialnih) akterjev v javni formalni in neformalni javni sferi in tudi v različnih drugih organizacijskih kontekstih.

Prvi del projekta prinaša prvo celovitejšo refleksijo deliberativne kakovosti parlamentarnega diskurza v Sloveniji, kar je še posebej relevantno ob nizki in upadajoči legitimiteti formalnih političnih inštitucij ter vse pogosteje javno izraženi potrebi ljudi po večjem vplivu na družbena dogajanja. Deliberativnost slovenskega parlamenta smo analizirali na primeru Družinskega zakonika iz obdobja 2009–2011 v Državnem zboru RS, Državnem svetu RS, pa tudi v Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS. Ključno vprašanje je bilo, v kolikšni meri je v različnih parlamentarnih telesih in fazah obravnave te teme prisotna deliberativnost v smislu enakovrednega vključevanja razpravljavcev, kakovostnega utemeljevanja, medsebojne spoštljivosti in konstruktivne politike. Vprašanje je bilo tudi, v kolikšni meri deliberativnost udejanjajo različni razpravljavci. Za to analizo smo konceptualno nadgradili indeks kakovosti diskurza (angl. discourse quality index). Ta del raziskave je vodila prof. dr. Metka Kuhar v sodelovanju z izr. prof. dr. Gregorjem Petričem in doc. dr. Andražem Petrovčičem.

V drugem delu projekta smo izvedli deliberativni eksperiment, in sicer razprave v neformalni javni sferi, kar v slovenskem družbenem okolju predstavlja novost, ki odpira nove možnosti za vključevanje državljanov v odločanje o družbeno pomembnih temah. Izbrali smo vselej aktualno tematiko vzgojnega ukrepanja v šolah. Priporočila smo posredovali odločevalcem. Drugi del raziskave je vodila prof. dr. Metka Kuhar v sodelovanju s prof. Robijem Krofličem in dr. Katjo Jeznik z Oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razprave sta moderirali profesionalni moderatorki mag. Marjeta Novak in Natalija Vrhunc.

Polovica razprav je potekala na zelo strukturiran način, polovica na manj strukturiran način (skupaj 26 razprav). Ugotavljali smo vpliv moderiranja na kakovost razprav ter spreminjanje in usklajevanje stališč. Eden izmed ciljev tega dela raziskave je bil izboljšati razumevanje vpliva različnih psiholoških dejavnikov na deliberativne procese in izide. Razvili smo specifične merske inštrumente, npr. za merjenje ocene udeležencev o kakovosti razprav in za stile navezanosti v povezavi s sodelovanjem v skupinskih razpravah.

Znanstvene objave iz prvega dela raziskave:

Metka Kuhar, Matej Krmelj, Gregor Petrič

The impact of facilitation on the quality of deliberation and attitude change. Small group research, 2019.

Metka Kuhar, Andraž Petrovčič
The quality of parliamentary deliberation: The case of the Family Code debates in the Slovenian Parliament. Javnost/The Public, 2017.

Metka Kuhar, Andraž Petrovčič
Vidiki (ne)deliberativnosti v parlamentarnih razpravah o družinskem zakoniku. Teorija in praksa, 2015.

Metka Kuhar
Dialoške razsežnosti medosebnega komuniciranja v socialnem kontekstu. Teorija in praksa, 2015.

Gregor Petrič, Sara Atanasova
Spoštljivost v deliberaciji: konceptualni premisleki, alternativna operacionalizacija in empirična validacija. Teorija in praksa, 2015.

Andreja Vezovnik
Slovenski predlog družinskega zakonika in njegovi politični argumenti. Teorija in praksa, 2015.

Metka Kuhar
Exploring psychological factors influencing deliberation. Interdisciplinary description of complex systems, 2013.

Znanstvene objave iz drugega dela raziskave:

Metka Kuhar, Katja Jeznik
Deliberativno razpravljanje učiteljev o vzgojnih ukrepih v OŠ. Sodobna pedagogika, 2017.

Metka Kuhar, Katja Jeznik
Effects of group discussion attachment styles and facilitation on the quality of deliberation. Društvena istraživanja, 2018.

Katja Jeznik, Robi Kroflič, Metka Kuhar
Between retributive and restorative compulsory school teachers' discipline activities. Center for Educational Policy Studies Journal, 2019.

 

V okviru projekta smo izvedli dva simpozija:

Dialog in deliberacija kot pristopa v podporo večdeležniškemu reševanju kompleksnih izzivov na družbeni, organizacijski, medosebni ravni. Ljubljana, 20. 5. 2016.

Namen simpozija je bil zbrati in povezati teoretike in praktike dialoškega komuniciranja, deliberativnih in tudi drugih participativnih pristopov iz različnih disciplin ter omogočiti medsebojne izmenjave in vzajemno učenje. Simpozij je pokazal, da četudi teoretiki in praktiki na različnih področjih uporabljajo različno terminologijo in tehnike in se ne zavedajo nujno sorodnosti z drugimi, v bistvu delijo iste vrednote in načela. 

Strategije vzgojno-disciplinskega ravnanja učiteljev osnovnih šol. Ljubljana, 27. 9. 2016.

Med udeleženci je bilo več kot 20 ravnateljev, svetovalnih delavcev in učiteljev iz OŠ, ki so sodelovale v projektu, ter tudi več ostalih akterjev šole. Simpozij je bil namenjen prikazu rezultatov raziskave med 232 učitelji.

Merski inštrumenti:

Razširjen indeks kakovosti diskurza – kodirna knjiga.

Merski inštrument za merjenje ocene kakovosti razprave s strani udeležencev.