Dolgoročno spremljanje izvajanja Strategije MOL za mlade 2016 – 2025

Izvedba raziskave: Metka Kuhar 

Namen raziskave je bil pridobiti čim bolj sistematičen vpogled v stanje, značilnosti in vedenja mladih v Ljubljani. Raziskava je nadaljevala tradicijo raziskovanja mladine v občini (Gril, Puklek Levpušček in Brečko, 2004; Ule in Rener, 1998). Sledila je področjem, izpostavljenim v Strategiji MOL za mlade 2016–2025 (Grilc, Gorenc in Dobrajc, 2016). Ta področja so: mladinski centri in infrastruktura za druženje mladih; mladinsko delo, programi in projekti za mlade; mladi in izobraževanje ter usposabljanje; zaposlovanje mladih; mladi in stanovanja; mladi in zdrav način življenja; mladi in prosti čas (vključno s kulturo in športom).

Osrednja raziskovalna metoda je bila spletna anketa, izvedena med 793 mladimi, ki živijo in/ali se izobražujejo/delajo v Ljubljani. Anketni vzorec je predstavljal starostno raznoliko populacijo od 15 do 29 let. Anketiranje je potekalo v novembru 2017. Anketna raziskava je bila dopolnjena z devetimi polstrukturiranimi intervjuji, opravljenimi med mladimi obiskovalci mladinskih centrov v Ljubljani. Oblikovanje vprašalnika in vodil za intervjuje je potekalo v sodelovanju z vodjo Urada za mladino MOL in direktorico Mladih zmajev.

Raziskava je bila izvedena skoraj deset let po pričetku ekonomske krize. Slednja je dodobra zaznamovala družbeni, zlasti ekonomski položaj slovenske mladine. V tem obdobju smo na primer beležili velik porast brezposelnosti med 20–29-letniki, ekonomska neenakost med mladimi se je povečala, večji delež mladih na trgu dela je bil v prekarnem zaposlitvenem položaju. Mladi so kljub državnim podporam (izobraževalnim, stanovanjskim, socialnim ipd.) zelo odvisni od izvornih družin, vključno z njihovo socialno in čustveno podporo. V kompleksnem sodobnem svetu digitalizacije, komodifikacije, politično-varnostne destabilizacije v širšem političnem prostoru, liberalizacije in hkratne krepitve tradicionalizmov so izzivi, s katerimi se danes soočajo mladi, zares mnogoteri in zahtevni.

Anketni podatki so podali sliko o precej družbeno angažirani in postmaterialistično usmerjeni mladini v Ljubljani: približno polovica mladih je vsaj deklarativno izrazila zanimanje za aktualno družbenopolitično dogajanje, skoraj 60 % jih je izrazilo pripravljenost, da sodelujejo v prizadevanjih za družbene spremembe, poročana udeležba na vseh zadnjih volitvah je bila nadpovprečno visoka, približno polovica anketiranih je sodelovala pri kakšni prostovoljski dejavnosti. Za prevladujoče so se izkazale socialno-demokratske vrednote (kot so svoboda, enakost med ljudmi, enakost med spoloma, državna pomoč revnejšim slojem, ekologija), sledile so neoliberalne vrednote (delati kariero, podjetništvo, denar, zunanji videz, blagovne znamke) in tradicionalne vrednote (religija, slovenska država in v tem sklopu tudi družina). Slednje so bile v povprečju pogosteje prisotne med mladimi z nižjim učnim uspehom in slabše izobraženimi starši. Tudi v tej raziskavi, podobno kot v drugih slovenskih študijah mladine, se je pokazalo, da mladi velik pomen pripisujejo zasebni sferi (družina, partner/-ka, prijatelji) in zadovoljstvu z odnosi v tem krogu, podpornosti izvorne družine, pa tudi individualističnim življenjskim strategijam s poudarkom na kakovosti vsakdanjega življenja in investicijah vase (npr. precej visoka vključenost v dodatna izobraževanja).

Mladi so izrazili precejšnje zadovoljstvo z življenjem in življenjski optimizem: štiri petine anketiranih je poročalo, da so s svojim življenjem zadovoljni ali zelo zadovoljni; slabe tri četrtine mladih je ocenilo, da bo njihova prihodnost dobra ali zelo dobra. Hkrati pa sta dve tretjini mladih izrazili, da so pod stresom ali tesnobni; med samoocenjenimi vzroki stresa/tesnobe so izstopale obremenitve v šoli in na delovnem mestu, pa tudi zaznana hektičnost življenja. Le četrtina anketiranih v roku zadnjega leta ni bila opita, 3,5 % jih je poročalo o redni ali občasni rabi trdih drog.

Skoraj dve tretjini anketiranih je izrazilo zadovoljstvo s preživljanjem prostega časa, več kot polovica jih je bila zadovoljnih z informiranostjo o prostočasnih možnostih. Kar se tiče dejavnosti v vsakdanjem življenju, je bilo za približno 70 % anketiranih pomembno ali zelo pomembno naslednje: druženje z vrstniki ter s partnerjem/-ko in otroki, če jih imajo, čas, posvečen sebi, poslušanje glasbe, dodatna izobraževanja in šport. Več kot polovici vzorca (a manj kot 70 %) so bile pomembne oz. zelo pomembne naslednje dejavnosti: druženje v okviru izvorne družine, čas, preživet za računalnikom/na telefonu, obiskovanje sorodnikov, šport, izleti, branje.

Mladinski center v Ljubljani je vsaj enkrat mesečno obiskalo 7,2 % anketiranih, 11,3 % pa nekajkrat letno. Dobra četrtina anketiranih je bila vsaj enkrat v vsaj enem od 11 ljubljanskih mladinskih centrov. V povprečju so se za pogostejše obiskovalcw mladinskih centrov izkazali mladi moški, mladi s slabšim učnim uspehom v osnovni in srednji šoli ter tisti, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani oz. so v Ljubljani v povprečju vseh sedem dni na teden.

Intervjuji z devetimi 15–21-letnimi obiskovalci ljubljanskih mladinskih centrov so podali vpogled v podskupino obiskovalcev, katerim mladinski centri predstavljajo osrednjo oporo v življenju. Ti centri jim zagotavljajo različne vrste podpor: učno pomoč, referenčen odnos (z mladinskim delavcem/-ko), varen kontekst za druženje, spodbudno okolje, ki jim ponuja pestre prostočasne dejavnosti, nekaterim sploh možnost biti mladostnik/-ca. Na podlagi teh intervjujev se nakazuje, da mladinski centri igrajo izjemno pomembno vlogo izenačevanja različnih vrst možnosti mladih v Ljubljani.

Poročilo

Znanstvene objave iz anketnih podatkov projekta

Metka Kuhar, Alenka Švab
Stanovanjski status in osamosvajanje mladih v Mestni občini Ljubljana. Družboslovne razprave, 2018. 

Tanja Oblak Črnič
Kulturna in družbena angažiranost v kontekstu digitaliziranega vsakdana: raziskava mladih v Ljubljani. Družboslovne razprave, 2018.

Valentina Hlebec
Pomen družinskih oskrbovalnih dejavnosti v življenju mladih ljudi, živečih v Ljubljani ali okolici. Družboslovne razprave, 2019.