Raziskovanje procesov spreminjanja šolske skupnosti
Izvedba: Metka Kuhar, Mitja Černko, Tadeja Kodele, Nina Mešl
Od osnovne šole se pričakuje, da prihajajočim generacijam 1) posreduje znanje in razvija veščine, potrebne za uspešno delovanje v svetu in opravljanje izbranih poklicev (kvalifikacija), 2) pomaga pri sprejemanju vrednot obstoječe družbe (socializacija) in 3) omogoča razvoj osebnosti, ki posameznikom olajša samostojno in kreativno vstopanje v svet (subjektifikacija) (Biesta, 2014). V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (1995, 2011) je kot temeljni cilj vzgoje in izobraževanja izpostavljeno oblikovanje samostojnega, razmišljujočega in odgovornega posameznika, ki se opira na kakovostno pridobljeno znanje ter socialne in druge spretnosti. Za dosego tega cilja potrebujemo kakovostno usposobljene in strokovno avtonomne strokovne delavce. Šola je danes pod vse večjim pritiskom strokovne in laične javnosti, ki imata pogosto protislovne predstave o tem, kako naj bi šolski strokovni delavci ravnali v odnosih z učenci. Tudi strokovni delavci sami nimajo enotnega pogleda na vprašanje vzgojnega delovanja in ukrepanja v šoli. Nekateri pozivajo k strožjemu discipliniranju in postavljanju meja/pravil ter k ostrejšemu sankcioniranju neželenega vedenja (npr. Juhant in Levc, 2011; Milivojevič idr., 2015; Žorž, 2013), drugi vidijo potencial v vzpostavljanju sodelovalnih odnosov v šoli ter izpostavljajo pomen soustvarjalnega reševanja konfliktnih situacij in drugih vzgojnih izzivov (Čačinovič Vogrinčič, 2008; Kroflič idr., 2011; Štirn Janota, 2015; Kodele, 2017). Vsak učitelj vstopa v razred s prepričanji in predpostavkami, ki usmerjajo njegovo delovanje, zato je bistvenega pomena nenehna (samo)refleksija (Korthagen, 2004; Lesar, 2009, 2011; Kodele, 2017).
Eden izmed pristopov za razvijanje samozavedanja, sočutja in socialnih veščin je nenasilna komunikacija, ki se osredotoča na a) ozaveščanje perspektive, doživljanja, potreb in pobud v posameznikih samih in njihovih sogovornikih in na b) krepitev kakovosti odnosa, ki omogoča vsem udeleženim v določeni situaciji, da najdejo način, kako zadovoljiti potrebe vseh udeleženih (Rosenberg, 2005, v Fullerton, 2007). Čeprav obstajajo raziskovalni dokazi o učinkovitosti tega pristopa na različnih nivojih izobraževanja (povzeto npr. v Hooper, 2015), še vedno primanjkuje longitudinalnih, ustrezno psihometrično in sociometrično podkrepljenih raziskav.
Na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje je od leta 2015 do 2018 potekal program usposabljanja po pristopu nenasilne komunikacije za celoten kolektiv šolskih strokovnih delavk »V vsakem človeku je srce« pod vodstvom švedske trenerke te metode. V šolskem letu 2018/2019 je v skladu z načeli tega pristopa potekal večslojni podporni program za učence treh razredov predmetne stopnje, ki ga izvajajo za to usposobljene učiteljice.
Pričujoča raziskava se je osredotočala na dve raziskovalni vprašanji: 1) Kakšen je vpliv večslojnega podpornega programa na relevantne psihološke, socialne in vedenjske indikatorje pri sodelujočih učencih? 2) Kako strokovni delavci na OŠ Prevalje razumejo namen svoje vloge (na ravneh učnih ciljev, odnosa z učenci, vzgojnega delovanja in ukrepanja), kako zaznavajo dejavnike, ki jih pri tem najbolj podpirajo oz. ovirajo, ter kako ocenjujejo program usposabljanja in njegove izide?
V prvem, evalvacijskem delu raziskave smo izvedli kvazieksperimentalno študijo o vplivu enoletnega večslojnega podpornega programa na relevantne indikatorje (psihometrično in sociometrično podkrepljena študija o učinkovitosti nenasilne komunikacije na ravni osnovne šole). V drugem, eksploratornem delu pa smo izpeljali polstrukturirane intervjuje z vsakim zainteresiranim članom strokovnega kolektiva z ozirom na zgoraj orisane tematike. V prvem delu raziskave smo izhajali iz predpostavke, da bodo učenci, deležni večslojnega podpornega programa v skladu z načeli nenasilne komunikacije, izkazovali večji porast na merah relevantnih psiholoških, socialnih in vedenjskih vidikov v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine iz paralelnih razredov iste osnovne šole, v katerih program ne poteka, in iz kontrolne osnovne šole. V drugem, eksploratornem delu raziskave pa smo predpostavili, da imajo strokovni delavci na šoli razmeroma heterogen pogled na zgoraj orisane tematike.