Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti

Raziskovalna skupina: Metka Kuhar (vodja), Gaja Zager Kocjan, Nina Mešl (Univerza v Ljubljani) in Helena Jeriček Klanšček, Ada Hočevar Grom, Zalka Drglin (Nacionalni inštitut za javno zdravje)

 
blowing dandelion1.png
 

Vse več raziskav kaže, da so izkušnje (tako pozitivne kot obremenjujoče) v otroštvu povezane s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganimi vedenji v otroštvu in odraslosti in drugimi neugodnimi izidi (npr. nižja stopnja izobrazbe in nižji materialni status v odraslosti). Obstajajo celo izračuni o finančnih posledicah obremenjujočih dogodkov tako v smislu prihodkov/davkov s strani posameznikov kot državnih izdatkov za zdravstvo in socialno varstvo. Zavedanje o tem, kaj so obremenjujoče zgodnje izkušnje ter kakšne so njihove posledice, predvsem pa prepoznavanje tega fenomena ter zagotavljanje podpore za zmanjševanje dejavnikov tveganja in škode, je ena ključnih družbenih in javnozdravstvenih nalog.

Prva raziskava o pojavnosti obremenjujočih izkušenj v otroštvu in o povezavah med njimi in različnimi izidi v odraslosti izhaja je bila izvedena v letih 1995–97 v ZDA (angl. adverse childhood experience study). Od takrat je bila izvedena v številnih državah tudi izven ZDA, npr. v Angliji, Walesu, na Škotskem, v Romuniji, Makedoniji, Srbiji, Litvi, Latviji, Albaniji, Turčiji, Črni gori, Ruski federaciji, na Češkem, Poljskem, na Norveškem, v Kanadi, Braziliji, na Kitajskem, Filipinih itd.

Največkrat se meri deset kategorij obremenjujočih izkušenj v otroštvu (OIO). Pet kategorij predstavljajo osebne izkušnje: psihično, fizično in spolno nasilje oz. zloraba ter psihično in fizično zanemarjanje. Pet kategorij pa se navezuje na ostale družinske člane oz. člane gospodinjstva (poimenovane disfunkcije v gospodinjstvu). Mednje uvrščamo nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost, duševne težave in kriminalno dejanje odraslega člana gospodinjstva ter razveza staršev oz. prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti enega od staršev, ločitve ali zapustitve. V zadnjih letih je na področju raziskovanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu vse več poudarka na merjenju dodatnih obremenjujočih izkušnjah, kar smo tudi vključili v slovensko raziskavo, npr. življenje v revščini, izkušnjo diskriminiranosti itd.

V študijah OIO običajno več kot dve tretjini udeležencev poroča o vsaj eni obremenjujoči izkušnji v otroštvu od desetih, od desetina do šestina pa jih ima za sabo štiri ali več takih izkušenj. Te stopnje so višje pri marginaliziranih skupinah prebivalstva in populacijah z nižjim socialnoekonomskim položajem. Največja verjetnost, da se pri posamezniku razvije slabše fizično ali duševno zdravje ali/in drugi neugodni izidi, je pri tistih s štirimi ali več OIO.

Namen raziskave je bil, kot prvo, pridobiti podatke o pojavnosti OIO med Slovenci in Slovenkami in o povezanosti OIO z različnimi zdravstvenimi in psihosocialnimi izidi v odraslosti, pa tudi o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih v otroštvu in odraslosti. Prvo slovensko študijo OIO smo izvedli leta 2019 v obliki spletne ankete na vzorcu 4940 odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 75 let. 76,5% udeležencev raziskave je poročalo o vsaj eni OIO, 27,2 % pa je poročalo o štirih ali več OIO. Rezultati so pokazali, da se različne OIO pogosto pojavljajo v kombinaciji in so pogostejše v družinah z nizkim socialno-ekonomskim statusom. S večjim številom OIO narašča tveganje za fizične bolezni in duševne motnje, pa tudi za zdravju tvegana in nižje zadovoljstvo z življenjem. Višje število OIO je povezano tudi z več simptomi kompleksne posttravmatske stresne motnje in značilnostmi manj varnih oblik navezanosti. Analiza je pokazala, da varovalni dejavniki v otroštvu blažijo negativni učinek OIO, zlasti na duševno zdravje. Na podlagi raziskovalnega dela in pregleda tujih dobrih praks smo izpostavili pomen ustrezne in sistematične obravnave OIO na vseh ravneh in v vseh relevantnih sektorjih. Oblikovali smo šest strategij naslavljanja OIO in krepitve rezilientnosti. O rezultatih in priporočilih več v kratki strokovni publikaciji in znanstvenih objavah.

Poleg anketne študije smo pregledali izbrane tuje modele dobrih praks v kontekstu vrtcev in šol. Te lahko z razvijanjem varnih in spodbudnih okolij delujejo kot temeljni varovalni dejavnik v življenju otrok in mladostnikov. V šestih fokusnih skupinah s skupaj 43 vzgojiteljicami, učiteljicami razredne stopnje in svetovalnimi delavkami smo ugotavljali: kako v slovenskem prostoru vrtci in šole razumejo in prepoznavajo travmatične izkušnje otrok, v kolikšni meri se zavedajo povezave med temi izkušnjami in različnimi težavnimi vedenji (npr. čustveno-vedenjske težave), kako ukrepajo v primerih, ko prepoznajo travmatične izkušnje ali njihove posledice, kaj rabijo za učinkovitejši odziv (npr. znotraj lastne ustanove, na ravni sistemskih sprememb). Strokovni delavci slovenskih vrtcev in šol se, kot kažejo rezultati, pogosto srečujejo z izzivi, povezanimi s sodelovanjem z otroki s simptomi travme. Izrazili so potrebo po bolj pogostem in sistematičnem naslavljanju problematike, povezane s travmatičnimi izkušnjami, v kontekstu vrtcev in šol in tudi širše družbe. Oblikovali smo izhodišča smernic za eksplicitno in sistematično naslavljanje te tematike v vrtcih in šolah.

Objave in viri raziskave

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti

Kratka publikacija z osnovnimi rezultati anketne študije ter smernicami za naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. 

Znanstvene objave

Različni viri

Obstaja travma. Obstajajo pa tudi blažilci travme. Otroku smo lahko MI ta pozitivna izkušnja. Celovitejša novinarska predstavitev raziskave o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu - Metropolitan, novinarka Nataša Zupanc, 14. 2. 2023

Prevalenca obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihova povezanost s funkcioniranjem v odraslosti, e-posvet, 10. 6. 2020; posnetek e-posveta; sporočilo za javnost

PDFji posameznih predstavitev z e-posveta:
Predstavitev raziskave, OIO in fizične bolezni, psihosomatski simptomi ter blažilni učinek pozitivnih izkušenj v otroštvu
Metodologija raziskave, osnovni podatki o OIO
Dodatne OIO in obremenjujoče izkušnje v obdobju dojenčka
OIO ter duševno zdravje in tvegana vedenja
Smernice za naslavljanje problematike OIO
Prepoznavanje obremenjujočih izkušenj otrok in načini ravnanja v vrtcih in šolah

Mednarodni simpozij Vpliv zgodnjih travmatičnih izkušenj na fizično in duševno zdravje ter funkcioniranje v odraslosti,  Ljubljana, 26. november 2018. Dopoldanski del simpozija (predavanja Metke Kuhar, Tomislava Kuljiša, Elisabeth Schneider-Kaiser, Anice Mikuš Kos) si lahko ogledate tukaj, večerni del (Metka Kuhar in Tomislav Kuljiš) pa na tej povezavi.

Helena Jeriček Klanšček, Ada Hočevar Grom, Metka Kuhar: Obremenjujoče izkušnje v otroštvi kot dejavnik tveganja za bolezni v odraslosti. Isis, Zdravniška zbornica Slovenije, 2020.

Metka Kuhar: Prevalenca travmatičnih izkušenj med Slovenkami in Slovenci ter vpliv teh izkušenj na izbrane indikatorje duševnega zdravja/duševnih motenj. Strokovni prispevek v zborniku Dinamika travme in poti njene integracije, Ljubljana, Hermes IPAL, 2020.

Metka Kuhar: Obremenjujoče izkušnje v otroštvu v povezavi z zasvojenostjo v odraslosti, predstavitev na 13. nacionalni konferenci ob mesecu preprečevanja zasvojenosti, Otočec, 6. 11. 2019. PPT predavanja

Metka Kuhar: Nevidna revolucija, strokovni prispevek v Sobotni prilogi Dela, 1. 9. 2018

Masa Majce